Novi festival 'Zvončki in trobentice' ponuja dodatno možnost izražanja in uveljavljanja mlajših generacij jazzovskih glasbenikov v Sloveniji s predstavitvami novim projektom ter izdaj v lokalnem ali mednarodnem kontekstu.
Cankarjev doma predstavlja ...
SAMO ŠALAMON SLO BASSLESS TRIO
- Samo Šalamon, kitara, efekti; Igor Matkovič, trobenta, efekti; Bojan Krhlanko, bobni, efekti
Trio treh vrhunskih slovenskih glasbenikov mlajše generacije bo predstavil nove in stare kompozicije Sama Šalamona, napisane za zasedbo brez basa, v kateri je Šalamon v preteklosti že gostil svetovno priznana imena jazza, kot so Tim Berne, Paul McCandless, Dominique Pifarely, Tom Rainey, Achille Succi, Zlatko Kaučič in drugi. Gre za zmes komponirane in improvizirane glasbe.
»Avanturistični kitarist, ki ves čas išče nove načine izražanja prek svojega inštrumenta v novih kontekstih, ki širijo njegov zvok in kompozicije.« (Jakob Baekgaard, AllAboutJazz 2014)
TROJNIK
- Cene Resnik, saksofon; Tomaž Grom, bas; Vid Drašler, bobni
Trojnik sestavljajo že uveljavljeni glasbeniki na domači jazzovski oziroma impro sceni, ki živi tako v izdanih albumih kot številnih nastopih na festivalih ali manjših koncertnih prizoriščih.
»Če se zdi, da je za Trojnikove neologizme najbližja označba (post) free-jazz, je to tudi zato, ker so morebiti izumili nov žanr... Drašler, Grom in Resnik pred poslušalce ljubeče razprostrejo drobovje svojih glasbil ter se igrajo mimikrijo že znanih ali šele tedaj vzniklih živih in neživih danosti.
Tako priigrana snov je nenavadno koherentna, med sprotnim komponiranjem in zvočnim slikanjem zastavljena vprašanja pa glasbeniki razrešujejo z nepričakovanimi odvodi v nepričakovanem času.« Ivo Podržaj (v spremni besedi Trojnikovega prvenca)
VELKRO
- Boštjan Simon, tenorski saksofon; Stephan Meidell, kitara, bas, elektronika; Luis Candeias, bobni
Mednarodni bend Velkro predstavlja svojo mežanrsko glasbo v novem simbiotičnem projektu "Don't Wait for the Revolution". Tu so elementi roka in elektronske glasbe prav tako pomembni, kot elementi kreativnega jazza in proste improvizacije. Ambientalne situacije se križajo z repetitivnimi rifi, abstraktnimi teksturnimi pasažami in razpuščenimi solističnimi poleti. Iščejo povezave v nezdružljivem in kotradiktornem, pri čemer je rezultat lahko ritmičen, hrupen, poetičen ali sanjav.
»Vse skupaj je zvenelo precej razburljivo in vsesplošno navdušenje je bilo nagrajeno s kar dvema dodatkoma in apokaliptičnim koncem." (Peter Cimprič, RŠ)
Več o festivalu in programu Cankarjevih torkov na spletni povezavi tukaj.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
