Luj Šprohar z novo knjigo Spomini starega sitnega slepca

Šprohar je povedal, da je zanj pisateljevanje, kot vsaka druga izpovedna dejavnost, neke vrste terapija za vse boleče izkušnje, ki človeka doletijo v življenju. Ob veselju ob ustvarjalnem delu pa je pisanje tudi naporno, kot "oblika malega samomora".

V uvodu knjige, ki jo je izdal v samozaložbi, je zapisal, da si je v njej želel spregovoriti o nekaterih dogodkih in občutjih, pa tudi o ljudeh, ki jih je zaradi njihove osebnostne identitete moral v dosedanjih besedilih izpustiti. Na predstavitvi je dodal, da se je od ljudi vedno učil in da ga še zdaj zanimajo predvsem tisti, ki mu prinašajo nekaj neznanega.

V knjigi z bralci deli svoje osebne zgodbe, za kar je, kot je poudarila Zvezdana Mlakar, potreben pogum. Sicer pa je tudi naslov knjige po Šproharjevih besedah povezan z anekdoto iz družinskega življenja in opazko njegove žene, da se spreminja v starega sitnega slepca.

Šprohar najraje piše o moško-ženskih odnosih, v katerih, kot je zapisal v uvodu, vedno znova odkriva do tedaj sebi nepoznane strukture. Zvezdana Mlakar je o njegovih razmišljanjih o ženskah povedala, da je v njih "zelo neposreden in ljubek".

Leta 1952 rojeni Šprohar je vid zaradi očesnega raka dokončno izgubil pri 18 letih, pred tem je večkrat delno oslepel. V mladosti je ustanovil glasbeno skupino Zračni most. Napisal je več knjig ter doktorat z naslovom Mehanizmi izločanja marginalnih skupin. Bil je zaposlen na ministrstvu za zdravje.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ