Kobilarna Lipica, ki je bila zaradi svoje izjemne dediščine razglašena za kulturni spomenik izrednega pomena za Republiko Slovenijo, bo ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, nadaljevala s tradicijo brezplačnih vodenih ogledov za obiskovalce.
Doživetje dediščine kobilarne, ki že od leta 1580 vzreja lipicance, bo dodatno obogatilo odprtje razstave umetniških fotografij Milana Malovrha Neslišni topot.
»Kobilarna Lipica, ki bo maja praznovala častitljivo 435. obletnico, tako znova vabi obiskovalce, naj doživijo njeno dediščino na nekoliko drugačen način, vsekakor zelo tankočuten in po umetniško plati izjemen. Želim, da bi se tudi Republika Slovenija, kot ustanoviteljica kobilarne, pri upravljanju s svojim kulturnim spomenikom izrednega pomena odločila za enako premišljen pristop, podkrepljen z dolgoročno vizijo in skrbjo za celovitost kulturnega spomenika,« ob kulturnem prazniku poudarja v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak.
Zato bodo brezplačni vodeni ogledi ob 10.00, 11.30, 13.30 in 15.00 obiskovalce med prijetnim sprehodom popeljali mimo kompleksa hlevov »na Borjači«, kjer je nastanjena plemenska čreda lipicanskih kobil, do pred kratkim prenovljenega zgodovinskega jedra kobilarne z dvoriščem Hof. Obenem si bodo lahko gostje ogledali sodobno zasnovan in vedno privlačen Lipikum – muzej lipicanca ter Galerijo Avgusta Černigoja.
Fotografska razstava Milana Malovrha Neslišni topot, ki bo od 11. ure dalje na ogled v avli hotela Maestoso, pa bo priložnost za digitalno srečanje s čredo mladih lipicanskih žrebcev v svetlobi zimskega jutra.
Fotografije so nastale v zimskih mesecih leta 2014 na žrebetišču Ravne, kjer mladi lipicanski žrebci Kobilarne Lipica odraščajo v svobodi narave in zavetju stoletnih kamnitih zidov. Med življenjem v čredi se oblikujeta njihova ponosna drža in moč, tu se kalita njihov temperament in izjemen značaj. Njihova siva barva se z vsako spremembo letnih časov približa beli.
Fotograf Milan Malovrh je ekspresivnosti lipicancev posvetil že vrsto svojih razstav. Spremljal je tako lipicance Kobilarne Lipica kot tudi Združenja rejcev lipicanca Slovenije. V zimskih mesecih leta 2014 so ga pritegnili mladi lipicanski žrebci Kobilarne Lipica na žrebetišču Ravne. Fotografije so nastajale v jasnih zimskih jutrih, ko nizke temperature prečistijo nebo, s podporo prizadevne ekipe, ki skrbi za zgledno urejenost žrebetišča.
Čreda triletnih žrebcev je bila ob obisku fotografa Milana Malovrha bolj zaupljiva, zato je bilo bližnje srečanje z njimi doživetje zase. Večji fotografski izziv pa je predstavljalo gibanje črede mlajših, eno- in dvoletnih žrebcev, ki so ob vsakem poskusu, da bi se jim približal, vedno znova oddirjali in za seboj pustili le topot kopit. Prav ta je »upodobljen« na večini fotografij.
Milan Malovrh tako predstavlja mlade lipicanske žrebce v njihovem bistvu – nenehnem gibanju v prostoru, kjer so popolnoma svobodni. »Konji so arhetip svobode, po kateri hrepenimo predvsem ljudje zaradi občutka lastne omejenosti,« pojasni.
Pri snemanju uporablja dva fotoaparata, usmerjena v isto točko in goriščnico, s 24-120 mm in 70-200 mm objektivi ter različnimi nastavitvami, ob tem pa še ekscentrični tresilec. V končni obdelavi fotografije iz obeh fotoaparatov spaja skupaj, zaradi česar imamo na njegovih fotografijah pred sabo jasen motiv, obdan z večplastnostjo in gibanjem.
»Občutek svobode, skupaj z močjo in povezanostjo črede mladih lipicanskih žrebcev, je izjemen. Obenem pa je črede mladih žrebcev mogoče fotografirati le redko kje, v Evropi le v državnih kobilarna, ki ohranjajo svojo stoletno tradicijo, in med njimi ima Lipica kot izvorna kobilarna lipicanske pasme s 435-letno tradicijo pomembno mesto,« ugotavlja.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
