Mladinska knjiga je pravkar izdala knjigi Poti k izvirom Francija Horvata in Živali Slovenije, ki sta jo napisala Goran Šafarek in Maja Berden Zrimec.
Knjiga Poti k izvirom, ki jo je podpisal Franci Horvat, vas bo očarala, osvežila in napolnila z novo energijo rek, slapov, potokov in studencev.
Srečo imamo, da so naše vode še vedno med bolj čistimi, zato je njihovo raziskovanje toliko bolj prijetno. Novi vodnik vam predstavlja številne izbrane slapove in izvire slovenskih rek, rečic, potokov in studencev. Med njimi je vsaj polovica manj znanih, a izjemno zanimivih in lahko dostopnih. Poti bogatijo zanimivosti, legende in bajke o ciljnih točkah ter namigi za nadaljevanje izletov. Uvodno besedo je prispevala Lučka Kajfež Bogataj.
Živali Slovenije pa je knjiga za vso družino in predstavlja neizmerno bogastvo slovenskega živalskega sveta. V njej spoznamo več kot 800 živali iz različnih življenjskih okolij z več kot 400 vrhunskimi fotografijami in privlačno napisanimi besedili, ki prinašajo veliko zanimivosti in novih dejstev o živalih, ki živijo v naši bližnji in neposredni okolici.
Posebnost knjige je, da so živali razdeljene glede na življenjsko okolje. S knjigo se bomo torej lahko potepali po divjih planinah, ob rekah, barjih, travnikih, kraških poljih, naseljih in morski obali ter spoznavali tamkajšnje živalske prebivalce. Jezerskega orla in jelena srečamo v mokriščih vzdolž Drave, volka, risa in medveda v gorskem gozdu. Pogorelček gnezdi tako v gozdovih Karavank kot v naših garažah.
Vrhunske fotografije so prispevali Goran Šafarek, Matevž Lenarčič, Marjan Richter, Boris Kec, Milan Vogrin in med številnimi drugimi tudi urednik knjige Boris Bogataj.
Neverjetno živalsko bogastvo Slovenije
Slovenija je ena redkih držav, kjer še vedno živijo volk, medved in ris, saj so v večini zahodnoevropskih držav že davno izginili. To priča o njenem neverjetnem živalskem bogastvu. Endemitov (živali, ki živijo samo v Sloveniji) je več kot 850, od tega okoli 550 talnih živali, več kot 300 pa jih prebiva v našem kraškem podzemlju. Prav je, da jih poznamo.
Izbor zanimivosti, ki so zapisane v knjigi Živali Slovenije:
- V Sloveniji je zabeleženih okoli 23.000 vrst živali, vendar ocenjujejo, da jih je bistveno več. Morskih in kopenskih rib je okoli 100 vrst, dvoživk 20, plazilcev 25, ptic 360 in sesalcev 79 vrst.
- Za mnoge živali sploh ne vemo, da so k nam prišle od drugod. Nekatere so bile k nam prinesene namerno, nekatere nenamerno. Primer je tigrasti komar, prinesen iz Azije, ki pije kri tudi podnevi, česar domače vrste komarjev ne počnejo. V Slovenijo naj bi prišel iz sosednje Furlanije-Julijske krajine leta 2005.
- Kar je lev v savani ali morski pes v oceanu, je ščuka v sladkih vodah. Ta plenilec je namreč strah in trepet drugih rib. Žrtev zagrabi z velikimi usti, v katerih je 700 zob.
- Jelen je največja žival v Sloveniji (čeprav so medvedi težji). Velik samec lahko zraste v dolžino tudi do dva metra in pol, v višino pa do metra in pol. Največji so težki tudi do 300 kilogramov.
- Volk je družabna žival in živi v tropu, ki ga vodi vodilni par. Ta par ostane skupaj vse življenje. Preostali odrasli volkovi so njuni potomci. V Sloveniji trop po navadi šteje dva do osem volkov, med katerimi so medsebojni odnosi dobro opredeljeni.
- Medved je največja kopenska zver v Sloveniji. Po Evropi je večinoma iztrebljen, Slovenija in Hrvaška pa sta še vedno njegov dom. Po ocenah pri nas živi od 400 do 470 medvedov.
- Človeška ribica živi tudi do 60 let, spolno dejavna pa postane šele po 14 letih. Skozi skoraj prozorno kožo se vidijo notranji organi.
- Potočni rak živi samo v čistih, neonesnaženih vodah, zato je dober pokazatelj »zdravja« rek in jezer. Da rak lahko raste, mora oklep odvreči in narediti novega. Pri tem lahko poje dele starega oklepa, in tako dobi potrebne minerale.
- Naših Alp si skoraj ne moremo predstavljati brez kozoroga, a vsi pri nas živeči predstavniki so bili umetno naseljeni. Sredi 20. stoletja so v Kamniško Bistrico pripeljali tri kozoroge iz Švice, v Julijce pa so jih večkrat pripeljali iz Italije.
- Ščipalec, poznan predvsem kot škorpijon, je zaradi strupenega žela na slabem glasu, vendar je vbod vseh ščipalcev v Sloveniji izredno blag. Na Hrvaškem živeči balkanski ščipalec ima precej močnejši strup in lahko ubije srednje velikega psa ali predšolskega otroka.
- Po žagovini pod drevesom lahko sklepamo, da sta detel ali žolna pod lubjem iskala žuželke, še posebej pa, če dvignemo pogled in na starem deblu vidimo sveže luknje ali odlomljeno lubje.
- Divji prašič ima rad vodo in dobro plava celo v velikih rekah. Rad se valja v vodi in blatu, s čimer se osveži in reši kožnih zajedavcev.
