Dobro sem - nov projekt s povezovanjem krepi duševno zdravje!

Želijo si, da bi se program nadaljeval, saj je ljudi, ki potrebujejo pogovor, vse več, pojasnjuje vodja projekta Branka Strniša.

V zadnjem času se število ljudi z napadi tesnobe in anksioznosti povečuje, k čemur veliko pripomore današnji življenjski slog, ki je stresen in hiter. A ljudje se pomena svojega duševnega zdravja vse bolj zavedamo.

Psihologinja Branka Strniša poudarja, da moramo vedeti, da duševno zdravje ni samo odsotnost duševne bolezni. Duševno zdravje pomeni, da si vitalen in razmišljaš pozitivno, da si gibljiv in sposoben prilagajanja različnim življenjskim okoliščinam. V tem duhu je ZPM Ljubljana Moste-Polje v minulem letu organiziral preventivni program za krepitev duševnega zdravja ranljivih skupin z naslovom Dobro sem.

Vodja projekta psihologinja Branka Strniša je pojasnila, zakaj so se projekta lotili: »Veliko ljudi, s katerimi se srečujemo v naših drugih programih, je v psihični stiski zaradi različnih okoliščin, recimo izgube službe, revščine, izgube stabilnosti in varnosti, zato se izločijo iz socialne mreže, katere del so bili, začnejo se izogibati prijateljem. Vse več ljudi ima težave s psihičnim zdravjem, veča se število primerov otožnosti, depresije, tesnobe in število ljudi, ki jemljejo zdravila,« in dodaja: »Razmere v družbi so nejasne, vse se hitro spreminja, ljudje morajo biti veliko bolj iznajdljivi, da dobijo delo, stanovanje ... Hkrati pa stvari lahko veliko hitreje izgubijo.«

Vse več je tudi tistih, ki se znajdejo v stiski, iz katere se ne znajo rešiti sami. To so ljudje na robu preživetja, ljudje, ki imajo težavo, pa ne vedo, kdo bi jim jo lahko pomagal reševati. Zato je ZPM v okviru projekta Dobro sem organiziral podporne delavnice preventivne psihosocialne pomoči. Potekale so v osmih slovenskih mestih, udeležilo pa se jih je več kot sto ljudi.

Največ zanimanja je bilo med mladimi brezposelnimi med 18. in 30. letom starosti ter dolgotrajno brezposelnimi starši mladoletnih otrok. Program je bil namenjen krepitvi dejavnikov duševnega zdravja. Cilj programa je bil ljudi naučiti veščin za reševanje problemov, konfliktov ali prilagajanje spremembam ter varovanje lastnega duševnega zdravja, jih torej naučiti, kako prepoznati svoja čustva in kako se s stiskami spoprijeti. Glavni namen projekta je bil, da se ljudje naučijo prilagajati spremembam in da tehnike, ki jih usvojijo na delavnicah, uporabljajo tudi po njih. Branka Strniša je poudarila še, da je te vsebine v današnjem času nujno poznati in je treba ljudi o teh temah ozaveščati.

»Vemo, kako deluje naše telo, kako deluje želodec, prebavni trakt, ne vemo pa, kaj spodbuja določeno vedenje in naša čustva in kako se s takšnimi težavami spopasti.«

Programe so vodili prostovoljci, ki so skozi usposabljanje pridobili veščine za izvedbo podpornih delavnic preventivne psihosocialne pomoči. S pomočjo strokovnjakov so v lokalnih okoljih, iz katerih prihajajo, oblikovali podporne skupine in se osredotočili na zmanjševanje socialne izključenosti med ranljivimi skupinami.

Alenka Arnik, ena od prostovoljk v programu, je povedala, da se je v projekt vključila, ker so ji bile všeč teme, želela jih je bolje spoznati in potem te ideje širiti.

»V tem času ljudje zagotovo potrebujejo take stvari, ljudje so izgubljeni, ne poznajo več lastnih čustev in misli. S to delavnico pa se v svetu spet znajdejo.«

Delavnice so potekale na Jesenicah, Vrhniki, v Velenju, Kamniku, Murski Soboti, Ajdovščini, Novem mestu in Ljubljani.

»Bilo je zelo zanimivo, razigrano, razširjeno. Veliko smeha, izkušenj in podpore. Zelo pomembno je, da se na začetku vzpostavi krog zaupanja, saj se tako ljudje sprostijo in govorijo o svojih težavah. Ko smo odprli določene teme, so ljudje ugotovili, da se z neko težavo ne spopadajo samo oni,« je doživetje s prve roke opisala Alenka Arnik. Delavnice so bile brezplačne in namenjene vsem. Tako lahko ljudje med seboj delijo izkušnje, s čimer pridejo do rešitev. Branka Strniša je opozorila tudi, da je najpogostejši vzrok za poglabljanje stisk posameznikov iz ranljivih skupin prav socialna izključenost. Z vključevanjem v delavnice ljudje ustvarijo socialne stike in v nadaljnjih korakih lažje rešujejo svoje težave, tudi s pomočjo strokovnjakov.

»Delala sem kot prostovoljka, ker sem želela pomagati ljudem, ki pomoč potrebujejo. To so ljudje iz socialnega dna, ki si brez dohodkov zelo težko privoščijo nekaj takega, tudi če bi delavnica stala pet evrov. Pet evrov staneta tudi kruh in mleko,« je povedala Alenka Arnik in dodala: »Te skupine so potem postale prijateljske. Ker gre za prostovoljstvo, vsi delajo s srcem. Ne gre za denar, ampak za to, da nekomu pomagaš, da se odpre, da bi lahko zaživel normalno. In to je tisto, kar šteje.«

Program je bil med udeleženci sprejet zelo pozitivno, delavnice so redno obiskovali, številni pa so izrazili tudi željo po nadaljnjem srečevanju skupin.

»To so življenjske teme. Ljudje so želeli, da bi se delavnice izvajale še naprej in s sodelavko razmišljava, da bi jih še nekoliko poglobili. Ljudem smo odprli svet in jim omogočili drugačen pogled na njihov položaj. Mogoče bo zdaj teh sto ljudi odprlo svet še drugim sto. Ljudje to potrebujejo,« je sklenila Alenka Arnik.

Besedilo: Petra Znoj // Fotografiji: Shutterstock

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži