Vsakemu od nas se enkrat ali večkrat v življenju zgodi, da se zaljubi. Nekateri se hitro in pogosto zaljubljajo, pri drugih mine kar nekaj časa, ko lahko rečejo, da so zaljubljeni. Zaljubljenost je močno in zelo intenzivno čustvo, pravzaprav mešanica čutenj, ki izbruhnejo z vso silovitostjo. To so: so hrepenenje, sramežljivost, ranljivost, strah pred izgubo, razburjenje...
Zaljubljenost je pomembno čutenje. Je vstop v odnos, je faza, ki se zgodi, preden se začne prava navezanost. Je trenutek intimnosti med dvema, ki ju tako globoko nezavedno in močno pritegne skupaj, da se zdi, da se ne bosta nikoli več ločila. Vse to se zgodi z razlogom, da se splete vez, ki bo kasneje pomagala vzdržati, ko rožnatih očal ne bo več in se bo podrla romantična predstava o odnosu in o drugi osebi.
Takrat se začne vstop v pravi ljubezenski odnos, navezanost, povezanost in pravo intimo, kjer ni več vse tako preprosto. Začne se delo na sebi ter delo na odnosu, da gresta kot par lahko naprej na neko višjo pot. Kljub temu, da so bila čustva v zaljubljenosti tako močna, nimajo dolgega roka, zato je pomembno, da se prične graditi odnos, ki pa je zmožen vzdržati tisto težo, ki jo posameznik sam ne bi zmogel. V nadaljevanju ljubezenskega odnosa se vzbudijo nezavedni mehanizmi, ki jih nosimo s seboj iz otroštva in se jih verjetno sploh ne bi zavedali, če nas partner ne bi opozoril nanje.
Lahko torej zaključimo, da zaljubljenost ni nevarna, težki in nevarni so lahko samo občutki, če o njih ne spregovorimo. Občutki so čisto »naši« in obvladljivi, če jih poznamo. Ob zaljubljenosti spoznavati sebe in druge ljudi je nekaj najlepšega na svetu in hkrati najdragocenejša izkušnja. Telo in um nam povesta, kateri ljudje nas privlačijo in katerim se je bolje izogniti, kakšnih odnosov si želimo in kakšnih ne.
Vabimo vas, da si celoten prispevek Lidije Bašič Jančar o zaljubljenosti in ljubezni preberete na Sensa.si
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
