Grafologinja Edita Tomič: "Iz pisave je vidno, ko želite prekriti svoje bistvo!"

Ko sem se torej pripravljala na intervju z najbolj znano in čislano grafologinjo v Sloveniji, sem mislila, da se bova pogovarjali le o grafologiji. Pa je najin pogovor ves čas uhajal v področja nevidnega; svojemu ostremu grafološkemu pogledu je namreč dodala znanja iz reikija, osebne terapije, theta healinga in drugih veščin, da nam lahko nakaže, zakaj vztrajamo v določenih vzorcih, strahovih, prepričanjih in kako si postaviti drugačne cilje ter jih tudi uresničiti. Ker je vse povezano. Naše počutje, odnos do sveta, zdravje in naša pisava ... Izražamo se z vsem, česar se zavedamo in česar se ne. »Tudi takrat, ko z izbrano pisavo poskušate prekriti svoje bistvo, je to prav iz pisave vidno na prvi pogled,« pravi grafologinja, ki se ji zdi najbolj bistveno to, da presežemo vzorce, v katere smo se ujeli, ki nas ne osrečujejo in nas pehajo v bolezen.

Preseganje vzorcev, ki nam ne koristijo

Preživela je izredno travmatično otroštvo in mladost, ki jo je zaznamovala s smrtjo očeta – v alkoholni agresiji jo je začel pretepati, mama pa ga je med branjenjem hčerke ubila. Preizkušnje njene volje in moči (pre)živeti so se nadaljevale v odraslo dobo. Dokler se ni odločila, da jih razreši. Začela je s klasično psihologijo: »Z njeno pomočjo sem spoznala, da strahov in obramb nimam le jaz, temveč se z njimi borimo skoraj vsi. Nato sem na televiziji ujela oddajo o grafologiji in v njej takoj videla priložnost, s katero bi lahko rešila svoje težave. V času grafoterapije sem začela zavestno spreminjati svojo osebnost.«

Torej si na osebnostnem področju lahko pomagamo tudi s spreminjanjem pisave? Grafologinja pritrdi mojemu vprašanju: »Če zavestno spreminjamo neko potezo v pisavi, se v naši podzavesti spremeni tudi določena lastnost. Najprej sem začela spreminjati podpis,« poudari zelo pomemben dejavnik: »Pred tem sem se vedno podpisovala samo Tomić, pri grafologiji pa sem se naučila, da je vedno treba napisati ime in šele potem priimek, kajti ime smo mi, priimek je prevzet.

Pisava nas razkrinka

»Ko k meni pride oseba, ki si želi pomoči, že takoj po pisavi vidim, kje je ključni problem. Velikost pisave mi npr. pove, kakšni so njeni medosebni odnosi in kako deluje v vsakodnevnem življenju.

Velika in okrogla pisava govori o odločni osebi. Majhna in zelo čitljiva, natančna pisava nakazuje odmik od soljudi, močno osredotočenost na poslovnem področju, raziskovalno delo.

V nečitljivi pisavi prevladuje ritem, kar pomeni prevladovanje naših občutkov ...

V grafologiji ni lepe in grde pisave; bistvo je odstopanje od šolske pisave, ki nakazuje, koliko smo se razvili v samosvojo osebnost. Osebe, ki imajo zelo razvito intuicijo, empatijo in so usmerjene v cilje, imajo običajno zelo nebrano pisavo; takšni so večinoma umetniki, zdravniki, entuziasti.«

Se različni narodi ločijo med seboj po pisavi?

»Pravzaprav ne in grafologi lahko analiziramo vse pisane pisave. Gibalne poteze so namreč po vsem svetu enake. Ne glede na jezik imajo pisave enake značilnosti, kajti vsak rokopis ima zgornjo, srednjo in spodnjo cono. Zgornja pomeni, kako deluje naš um, srednja razkriva, kako se odzivamo v medosebnih odnosih in čustvih, spodnja pa nakazuje realizacijo, finančno stanje, prizemljenost, določen namen in zbranost. Razmik in naklon v pisavi nam pove, kakšna je čustvena odzivnost določenega pisca in koliko si želi biti v stiku z drugimi. Naklon v desno, razmiki med besedami na sredini pomenijo druženje, čustveno odprtost. Če so presledki majhni in naklon niha v levo, pokončno, desno, to nakazuje čustveno nestabilnost in pretirano željo po druženju.«

Iz pisave se da razbrati tudi bolezen

»Vedeževati iz pisave ne moremo, ker to ni astrologija, lahko pa povemo, kaj naj stranka spremeni na področju razmišljanja, kajti vsaka misel se utrne v sekundi, če jo pograbimo in ji dodajamo energijo. Ta energija se prenese v materialno obliko v našem telesu kot dodatno izdelovanje celic (kot je rak) ali lokalno v obliki bolečine, v zunanjem svetu pa kot stres, pomanjkanje blaginje, slabi partnerski odnosi in neuspešne kariere, zato bi še enkrat poudarila – podpisujte se z imenom in nato s priimkom, ne vlecite za seboj priimkov partnerjev, s katerim ne živite, saj s tem vlečete za seboj vso svojo zgodovino. V pisavi so vidna tudi vsa zdravstvena in psihosomatska odstopanja, kar lahko preverim tudi z reikijem ali theta healingom,« razlaga terapevtka in grafologinja, ki dodaja, da na željo osebe to področje lahko dodatno razdela, vendar v primerih bolezni vedno skupaj s klasično medicino. Kako se torej spopada s travmatičnimi izkušnjami svojih strank?

»S preteklostjo se ukvarjava le toliko, da jo ozavestiva, vsa svoja znanja pa uporabim za prihodnost – kako oseba najhitreje pride do tega, da samostojno kreira svoje življenje v notranjem miru,« pravi terapevtka, ki se ji zdi bistveno, da se zavemo, da lahko (le sami) spremenimo svoje življenje, a le, če se odločimo prekiniti s starimi vzorci.

Začarani krog

»Na osebnih svetovanjih se večinoma ukvarjamo s tem problemom,« poudarja Edita Tomič, ki pravi, da je najpogosteje videti takole: »Odločimo se, da bomo nekaj spremenili. Se bomo pogovorili s partnerjem, prosili za višjo plačo, začeli telovaditi ali hujšati. Zjutraj se to trdno odločimo, vendar se potem ne zgodi nič. Zvečer se jezimo na ves svet, najbolj pa smo jezni nase. Ponoči se zbujamo, o tem premišljamo in sestavljamo dialog. Zbudimo se utrujeni, prepoteni in slabe volje. Obtožujemo vreme, promet, politike, otroke in sodelavce. Občutek imamo, da se je ves svet zarotil proti nam in vse bolj tonemo. Zdi se nam, kot da smo se zataknili v nekem krogu.« Terapevtka svetuje drugačen pogled: »Pogled z drugega zornega kota in vprašanji: Česa me je najbolj strah? Kaj najbolj groznega se mi lahko zgodi? sta v veliko pomoč. Kajti strahovi nas držijo v krogu, da si ne upamo izstopiti iz njega. Zatorej naj vam bosta ti dve ti vprašanji vedno v pomoč.«

Človek se z leti spreminja – pisava tudi

Če se vam je življenje kdaj korenito preobrnilo, poiščite kakšne svoje zapiske iz obdobja pred in po. Že na prvi pogled boste tudi sami opazili razlike v svoji pisavi. Edita Tomić dodaja: »Če ima človek pri 40 letih še vedno šolsko pisavo in po poklicu ni učitelj, pomeni, da se ni razvil v svojo osebnost, temveč je še vedno podrejen vsem drugim.«

Kaj pa učitelji, ki morajo pisati po šolsko? Ali to pomeni, da zavirajo svoj razvoj? »Točno tako – učitelji ter določeni drugi poklici ne dopuščajo razvoja pisave v svojo smer, kar pomeni, da se njihova osebnost ne razvije tako, kot bi se lahko. V takem primeru osebi svetujem, da začne svoje potenciale izražati na drugih področjih, kot so hobiji, šport, slikanje; izberejo naj področja, kjer se počutijo čustveno najbolj zadovoljni po opravljenem delu.«

Pri katerih letih torej človek razvije pisavo, iz katere se lahko razberejo njegove usmeritve, potenciali in čustveni svet? »Pri 14 letih. Grafologijo bi zelo priporočala mladim, ki se odločajo za poklic, saj pokriva področja poklicne usmeritve, hobijev, sestavo delovnega tima, osebno grafološko analizo.«

Ali obstaja tudi partnerska grafološka analiza? »Seveda, z njo takoj razberemo, kako in na katerih področjih se partnerja dopolnjujeta.«

Ženske smo drugačne, moški tudi

Pa vseeno grafologinja pravi, da se moška pisava ne razlikuje kaj dosti od ženske. »Včasih je moška pisava hitrejša, manj občutljiva, z več izpuščenimi podrobnostmi. Vendar to ne pomeni, da so moški površni, temveč da so veliko bolj usmerjeni v cilje in ne komplicirajo z vsako malenkostjo,« opaža razlike med spoloma tudi skozi pisavo Edita Tomić.

Besedilo: Petra Arula // Fotografiji: Osebni arhiv, Shutterstock

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ