Dr. Lissa Rankin: Pogum kot zdravilo za telo, um in dušo!

In če malce premislite, se boste strinjali, da se resnično lahko dobro odločate šele takrat, ko lažnemu strahu ne dopuščate več, da obvladuje vaše odločitva in ko ne dovolite več, da vam pogled na stvari meglijo čustva, ki ga spremljajo – jeza, zamera, sovraštvo, nestrpnost, depresija, tesnoba in prebolela žalost. Pravi pogum lahko skratka izvira le iz notranjega miru in le takšen vam lahko daje moč, da živite v skladu z vrednotami svoje duše.

Zanimivo svež pristop k stvarem, ni res?

Drugo vprašanje pa seveda je, kako ločite resničen (in koristen) strah od lažnega, pa tudi, ali je lažni strah sploh mogoče premagati?

Kaj je strah in kaj ima stres opraviti z njim?

Ste vedeli, da podatki Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni kažejo, da je kar 80% obiskov pri zdravniku povezanih s stresom? Pa ste kdaj pomislili na to, da je 'stres' dejansko zgolj neke vrste družbeno sprejemljivejša preobleka za strah, tesnobo in zaskrbljenost?

Dr. Lissa Rankin je tukaj jasna: "Dokler strah živi v senci, zakrit s sramom, prezrt zaradi nevednosti in neraziskan z vašo notranjo lučko, vas lahko zastrupi. Mogoče se niti ne zavedate, kako močno lahko vpliva na vaše življenje. Delno je to zato, ker strah v naši družbi pogosto prikrivamo z drugimi čustvi. Mogoče smo bolj pripravljeni priznati, da nas prizadene stres, kot pa zaskrbljenost, tesnoba ali strah, ker se beseda stres bolj nanaša na telesni odziv kot na čustvo. Pravzaprav je za mnoge ljudi skoraj znak časti, če so pod stresom. S svojim stresom se ponašamo kot z dokazom, da smo zaposleni, ustvarjalni, dragoceni ljudje, ki na svetu puščajo svoj pečat. To za mnoge ljudi je biti 'pod stresom' samo krinka za resnično zelo velik strah."

In ves ta stres, ki nas na vseh nivojih bivanja slabi (in nam povzroča številne zdravstvene težave, če gre verjeti statistiki bolnišk po svetu), je očitno zgolj preoblečen strah. Še niste povsem prepričani?

Pa pojdimo še nekoliko globlje. Vsakič, ko rečete, da ste v službi pod stresom, ali ni morda bolj res to, da ste samo prestrašeni?

• "Bojimo se, da bomo naredili napako, razočarali svoje nadrejene, ranili osebo, ki bi ji morali pomagati, veljali za nestrokovne, povedali tisto, kar je po našem mnenju prav, ubili bolnika, izgubila primer, izgubili stavo, dovolili, da se nam posel izmuzne skozi prste. Ali s en bojimo, da bomo izgubili svojo pomembnost, da nas bodo spregledali pri napredovanju, premestili na nižje delovno mesto ali odpustili in ne bomo mogli več vzdrževati svoje družine? Ali nas ni strah zahtevati krajšega delovnika, prositi za prosti dan, da bi si ogledali šolsko igro ali nogometno tekmo, in vztrajati, da je samopomoč enako koristna kot delo? Ali se ne bojimo priznati, da smo popolnoma izčrpani in potrebujemo študijski dopust, ali postaviti meje svojim delovnim kolegom, tako da med koncem tedna ali po koncu delovnega dne izključimo elektronsko pošto ali mobilni telefon? Ali nismo prestrašeni ob misli, da bodo drugi odkrili našo ranljivost in nepopolnost, čeprav ogromno energije porabimo za dokazovanje, da smo strokovni superjunaki?"

Kaj pa, ko sami pri sebi in v pogovoru z drugimi, ugotavljate, da so stresni vaši odnosi? Mar se morda ne skrivajo tudi za njimi zgolj vaši strahovi?

• "Se mar ne bojimo, da nas bodo naši ljubljeni zapustili, ko odkrijejo, kdo smo v resnici? Se ne bojimo zavrnitve, prevare, nezvestobe, zlomljenega srca in samote? Si upamo priznati, da da si želimo več nežnosti, povezanosti, spolnosti in svobode? Ali nas ni strah ranljivosti, če bi do konca odprli svoje srce, a hkrati tudi brezmejne osamljenosti, če ga ne bi?"

Pod stresom smo lahko tudi zaradi denarja, pa čeprav je denar le papir v banki in številka na bankomatu. Kaj pa, če nas v resnici plaši izguba moči, udobja in varnosti? Se bojimo, da ne bomo zmogli plačati najemnine ali obdržati avtomobila?

Celo sram je lahko maska za strah. Lahko se sramujete svojih neuspehov, telesa, spolnosti, zasvojenosti ali vzgojnih metod, vendar pa v resnici občutite le strah, da bo razkrita vaša nepopolnost, da boste zavrnjeni ali postali nevredni ljubezni.

Strah se skratka lahko potuhne in skriva za različnimi krinkami, nanj pa pogosto gledamo zgolj kot na nekakšno slabost ter na nekaj , kar moramo skrivati ne le pred drugimi, ampak ga tudi premagati sami. A vse to je daleč od resnice!

• "Resnični strah je naravni mehanizem preživetja, ki vas varuje, lažni strah pa je pomembno učno orodje, ki vas razsvetljuje. Strah prizadene vse ljudi. Ni ga treba skrivati, temveč ga je vredno preučiti, da vas bo lahko usmeril k boljšemu življenjskemu slogu, vas povezal s svojim naravnim pogumom in vam pomagal do dobrega zdravja. Resnični strah je zmeraj varovalen in ga zagotovo ne bi želeli izgubiti, zaradi lažnega strahu pa lahko telo zboli, če ga ne znate pravilno obvladovati. Če se boste naučili preoblikovati svoj odnos do lažnega strahu, lahko svoje telo izurite tako, da bo hitro opustilo stresni odziv, ki ga spremlja, in prešlo na sprostitveni odziv, ki spodbuja samozdravljenje. Kadar strah s prstom pokaže na težave, ki jih morate v svojem življenju odpraviti, vi pa ste dovolj pogumni in mu dovolite, da vas preoblikuje, takrat je strah sposoben sprostiti živčni sistem, ker se um osredotoči na zdravilne rešitve, in ne na snovanje še hujše mračnosti in pogube."

Da gre za resnično zelo pomembna vprašanja (in ne le še eno novodobno pogruntavščino, ki bi morda lahko malo bolje prodala še eno knjigo in serijo tečajev osebne rasti), vas bodo prepričali naslednja, povsem znanstveno potrjena dejstva.

Strah ne le hromi, ampak tudi ubija!

V medicinski literaturi je nešteto primerov o prestrašenih ali ustrahovanih posamznikih, ki so v trenutku umrl. George Engel je le eden od mnogih raziskovalcev, ki se je ukvarjal s takšnimi primeri. Med drugim je leta 1971 popisal in v ugledni znanstveni publikaciji objavil poročilo o več kot 170 primerih smrti, ki so jih povzročila stanja močnega čustvovanja, marsikdo od njih pa je umrl preprosto zaradi strahu.

"Prestrašeni štiriletni otrok je na zobozdravniškem stolu umrl med puljenjem mlečnega zoba. Triletnik, ki se je bal dežja, je umrl med hudim nalivom. Triinšestdesetletni varnostnik je preminil, ko so ga roparji zvezali. Ženska, ki je videla, da najstniki pred njenim stanovanjem pretepajo in ropajo avtobusnega šoferja, je izdihnila med klicanjem policije. Petintridesetletni moški, obsojen roparskega napada, je dejal svojemu odvetniku: 'Na smrt sem prestrašen!' in se zgrudil mrtev. Petinštiridesetletni moški, ki bi moral imeti govor, je zapustil svet zaradi treme. Dvainsedemdesetletnica je umrla, ko je napadalec zagrabil njeno torbico," je le nekaj primerov iz tega obsežnega opusa.

Strokovnjaki so si glede takšnih primerov edini, da je najpogostejši krivec za njihovo smrtnost prav srčna odpoved, podatki pa so tudi sicer zelo obsežni in jasni. Sklep, da strah in tesnoba pomembno povečujeta tveganje za srčno bolezen in smrt, tako danes že velja za znanstveno potrjeno dejstvo.

In to niti ni edina povezava med strahom, boleznijo in smrtjo. Obstajajo namreč številne bolezni, ki so tesno povezane s strahom. Tako med drugim vemo, da čustveni stres slabi imunski sistem, zato ljudje pod stresom pogosteje podlegajo raznoraznim okužbam. Raziskovalci Univerze Carnegie Mellon je npr. zanimalo, ali so ljudje zaradi stresa bolj podvrženi običajnemu prehladu, zato so vzorec štiristodvajsetih zdravih opazovancev namerno okužili z virusom prehlada, in ugotovili, da je bila verjetnost bolezni dvakrat večja pri tistih udeležencih, ki so bili pod stresom, kot pri tistih, ki niso bili.

Več študij je pokazalo tudi znatno soodvisnost med stresnimi življenjskimi dogodki in tveganjem za razvoj raka, vendar zaradi zapletenosti proučevanja te povezave do tega trenutka še ni povsem zaključena, zato je prav, da na tem mestu navkljub moštvu indicov ohranimo še nekaj malega skepse.

Čustveni stres pa ne vpliva le na srčno bolezen, raka in kronične bolezni. Stres (in strah, ki se skriva za njim) nas telesno slabi tudi sicer. Znano je, da kadar je telo izpostavljeno stresu, to najprej prične 'šepetati' in šele nato 'kričati'. Stres se tako sprva pogosto pokaže z manj nevarnimi telesnimi bolezenskimi znaki, kot so bolečina v križu, glavobol, napetost v očeh, nespečnost, utrujenost, vrtoglavica, motnje apetita in prebavne motnje. Če tem simptomom ne prisluhnemo, nekaj pri sebi drastično ne spremenimo in 'mirno' nadaljujemo s sabotiranjem lastnega zdravja, pa lahko prav zares pričakujemo, da si bomo na dolgi rok resno ogrozili svoje zdravje.

Naj nas zdaj postane strah še stresa? Nikar. Stres sam po sebi v resnici ne škoduje, škoduje nam strah, ki je posledica prepričanja, da nam stres škoduje:

• "Leta 2013 je zdravstveni psiholog Kelly McGonigal v svojem predavanju povedal, da je neka raziskava pri ljudeh, ki so v zadnjem letu doživeli veliko stresnih dogodkov, pokazala za 43 % večjo tveganost za smrt – vendar so bili to samo ljudje, ki so bili prepričani, da stres škoduje njihovemu zdravju. Dejstvo je, da verjetnost smrti pri ljudeh, ki so sicer doživeli mnogo stresnih dogodkov, vendar niso mislili, da jim škodujejo, ni bila večja kot pri ljudeh, ki so v življenju imeli sorazmerno malo stresa."

Tako močan je torej vpliv prepričanj na telo.

Postanite pogumni in ozdravite strah!

Zdaj, ko veste, kako pomembno vplivajo vaša čustva in prepričanja na vaše telo, boste najverjetneje pripravljeni prisluhniti sporočilu knjige Ozdravimo strah.

Eden od prvih korakov k osvoboditvi in posledično ozdravitvi od strahu je po mnenju dr. Lisse Rankin prav ločevanje med resničnim in lažnim strahom. Prvega gre namreč toplo pozdraviti, drugega pa prepoznati, sprejeti in njega odzive preoblikovati. Razliko med njima najbolje pozna vaš globlji jaz, pa naj mu rečete instinkt ali intuicija, pomaga pa lahko tudi nekaj povsem racionalnega razmisleka.

Za začetek se lahko npr. vprašate: ste v tistem trenutku resnično v nevarnosti? Vas preganja divja žival? Se kdo utaplja na plaži? Je minilo že več dni, odkar ste nazadnje lahko dali hrano na mizo? Bi lahko v naslednjih nekaj minutah umrli? Vse to bi namreč bili resnični strahovi. Resnični strah je namreč tisti, ki vedno sproži dejanje in poziva: »Takoj nekaj stori!«

Resničnega strahu pa seveda ni vedno tako lahko prepoznati, saj se lahko pojavi tudi bolj pritanjeno. Kot sanje, notranji glas ali občutek v trebuhu. Tako lahko na primer s tujcem, ki je videti povsem prijazen, vstopite v sobo in začutite nujno potrebo, da jo morate takoj zapustiti. Tudi to je resničen strah, ki vas nagovarja bodisi skozi notranji preživetveni instinkt ali pa preko notranjega vedenja oziroma intuicije. Ne pozabite namreč, da se v korenu besede intuicija skriva izraz tuere, kar pomeni 'ščititi, varovati', za intuicijo pa tudi sicer velja, da ne varuje le nas, temveč tudi druge.

Kaj pa je potem lažni strah? Naj v nadaljevanju navedemo deset najpogostejših vzrokov lažnega strahu:

• Omejevalno prepričanje, ki izvira iz otroštva, kot je na primer prepričanje, da nismo nikoli dovolj dobri.
• Generacijski strahovi, ki se navadno od starih staršev prenašajo na naše starše in na nas.
• Spomini na pretekle nevarnosti, s katerimi smo se soočali.
• Prenašanje strah vzbujajoče domišljije v prihodnost.
• Instinktivni strahovi, kot sta na primer strah pred kačami ali višino – temeljni strahovi za preživetje, ki jih do neke mere občutimo vsi ljudje.
• Neprimerna družbena podpora ali mentorstvo.
• Pesimistično pojasnjevanje.
• Strah vzbujajoča verska vzgoja.
• Izpostavljenost in občutljivost za pretirano strah vzbujajoče medije.
• Izguba duhovne povezanosti.

Ločevanja med resničnim strahom (ki rešuje življenja) in lažnim strahom (ki škodi vašemu zdravju in vas oddaljuje od vaše prave, dušne poti) vam bo šlo sčasoma in z nekaj prakse vse bolje in bolje od rok. In boljše kot boste to znali, bolj boste lahko negovali pogum.

• "Ne bodite tudi vi med tistimi ljudmi, ki umirajo z obžalovanjem. Ne dovolite, da bi vas strah zadrževal. Ni še prepozno. Še je čas. Namesto da bi vas omejevali strahovi, naj raje prevzame krmilo vaš pogumni del in vas vodi do konca vašega življenja. Tudi vi ste lahko med tistimi ljudmi, ki ne bodo umrli iztrošeni, brez neizpolnjenih strasti, brez neizpovedanih ljubezni, polni notranjega miru, ki prihaja iz usklajenosti s svojim resničnim jazom. Vaše srce je tega sposobno. Vaš pogum je tako velik kot ocean. Ne morete si misliti, kako ste veliki."

Priporočamo v branje!

Dr. Lissa Rankin: Ozdravimo strah

Mnogi ljudje menijo, da nimajo dovolj poguma za soočenje s svojimi strahovi, vendar ga imajo mogoče več, kot si mislijo. Pogum raste enako kot mišica, ki se veča, če jo vsak dan nenehno uporabljate. Nekega dne, ko po njem sežete nalašč, ker je za vas nekaj resnično pomembno, boste mogoče prvič odkrili njegovo silo in moč.

Pri branju knjige Ozdravimo strah boste morda presenetljivo spoznali tudi to, da pogum ni nasprotje strahu. Nasprotje strahu je veselje. Zdi se, da zmogljivost veselja prihaja iz brezpogojnega odnosa do življenja, pripravljenosti, da se pokažete in soočite s čimer koli, kar je tam. To je odprtost, ki nas popelje onstran želje po nadzorovanju svojega življenja, v sposobnost praznovanja življenja. To nas pomakne iz nasprotujočega odnosa do življenja v izkušnjo skrivnosti in spraševanja, ki je v središču življenja. Nazadnje nas to lahko pozdravi.

V vsakem izmed nas je kraj onstran prednostne izbire, kjer ni miselnosti zmagaj ali izgubi in strahu, ki se z njo hrani. Knjiga Ozdravimo strah ponuja možnost zaupanja v življenje samo in spoznanje, da lahko izgubljamo le tako, da ne igramo. Ta čudovita knjiga govori o razumevanju in sprejemanju blagoslova svojih strahov, priznavanju njihove moči, da nas vodijo do naših krajev zdravljenja in nas osvobodijo, da živimo z radostjo. V njej bo vsak našel zdravilo za svoje rane.

Dr. Lissa Rankin, s knjigo Z umom nad medicino najbolj prodajana avtorica časopisa New York Times, je zdravnica, avtorica, govornica in ustanoviteljica Inštituta za celostno medicino, programa za usposabljanje zdravnikov in drugih izvajalcev zdravstvenih storitev. Zavzeto raziskuje, zakaj so ljudje zdravi, kaj povzroča nagnjenost k boleznim, kako bi lahko zdravilci bolje poskrbeli za svoje bolnike in kako bi lahko bolniki bolje skrbeli zase. Njen cilj je, da bi izboljšala zdravstveno oskrbo, pomagala bolnikom, da bi imeli dejavnejšo vlogo pri zdravljenju, da bi se od avtohtonih kultur naučila nenavadnih metod zdravljenja in spodbudila zdravstveno industrijo, da teh čudežev ne bi zavračala, temveč bi olajšala njihovo sprejemanje. Zelo jo zanima tudi, kako se duhovna rast prenaša v telesno zdravljenje in kako prebujajoča se kolektivna zavest zdravi vse nas.

• »Enako kot vas lakota vodi v iskanje hrane, vas strah lahko spodbudi, da poskrbite za svoje življenje. To smo vsi sposobni narediti, vendar bi težko zmogli, če nas ne bi nihče usmerjal in verjel v nas. Ravno za to pa poskrbi knjiga Lisse Rankin. Berite jo in njeno modrost udejanjajte v življenju.« – Dr. Bernie Siegel, avtor književnih uspešnic časopisa New York Times: Love, Medicine and Miracles, Faith, Hope and Healing in The Art of Healing

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord