Če vas ljubim zato, ker vi ljubite mene – potem je to kupčija!

14. 2. 2016
Deli
Če vas ljubim zato, ker vi ljubite mene – potem je to kupčija! (foto: Profimedia)
Profimedia

Na poti v šolo, službo ... se vozimo mimo panojev, kjer v nas bolščijo »popolneži«, vsiljeni marketinški biserčki na dveh nogah. Past je v tem, da začenjamo verjeti, da je ljubezen nekaj, kar dobiš in imaš, če si popoln. Vsaj na videz. Le poglejte naokoli. Fitnesi so polni. Pa ne, ker bi nekdo iskreno želel skrbeti za telo.

Večina pretirava in čuti slabo vest, če ne doseže telesnega ideala, ko in kot si ga zamislili v glavi. Potem obsedeno vzdržujejo »stanje lepote«. Bistvo pa je, da se človek samospozna, se izpraša: »Zakaj si želim izgledati tako, kot si? Ker resnično dajem telesu, kar potrebuje – gibanje – ali menim, da bom samo skozi določen telesni izgled sprejet, ljubljen, srečen?«

Fizični izgled pretirano povezujemo namreč prav s prepričanjem, da je ljubezen nekaj, kar ti pripada samo, če si znotraj okvirjev tistega, kar družba plasira kot »všečno«. A ljubezen ni nikoli reakcija na lepo dekle, reakcija na postavnega moškega. Ljubezen ni reakcija na lepo dejanje ali besedo človeka. Kje pa! Če vas ljubim zato, ker vi ljubite mene – potem je to kupčija.

Ko res ljubimo, ničesar ne pričakujemo v povračilo. Za iskreno ljubeznijo niti slučajno ni občutka, da dajemo in dajemo, ob tem pa ne dobimo ničesar (ali dovolj) nazaj.

Predstavljajte si, kaj naredi ljubezen, ki sije iz vas in seže do vseh, ne samo do osebe, ki vam je všeč, z njo živite in menite, da jo zato ljubite. Kaj naredi takšna ljubezen? Recimo, da hodite ob reki. Ob vas hodijo tudi drugi ljudje – bosi. Opazite oster kamen in ga umaknete. Zakaj? Ne, ker so vas prosili, ne, ker želite biti dobri, ne, ker morate to narediti, temveč, ker ... čutite s soljudmi.

Ko v partnerstvu čutimo z izbranim sopotnikom, ga razumemo. Ko ga razumemo, se iz ljubezni učimo dati svobodo, zaupanje in vse, kar sodi zraven. Ob tem tudi sami rastemo, se razvijamo.

In ne nazadnje ... ko ovržemo vse misli, predstave o tem, kaj naj bi ljubezen bila, se v nas šele rodi prostor za njo. Takšna ljubezen postane obširna in brezmejna, a le, če je tudi v našem srcu ozaveščen in izgrajen prostor za ljubečo neskončnost. Sloviti filozof Buber je o ljubezni tako zapisal: "To ni metafora, temveč resničnost ... Ljubezen je kozmično sevanje."

Preberite si celoten prispevek, ki ga je na temo ljubezni podpisala Mojca Debelak iz Energijskga centra MojChi, na Cosmopolitan.si!