Ko poslušamo srce sociologa, ki je bil tri leta zaposlen kot kriminalist na ministrstvu za notranje zadeve, je ljubezen do raziskovanja globljih resnic obstoja in njihove praktične uporabe za boljšo kakovost življenja izzvala na samostojno pot človeka, ki se nenehno uči, preizkuša in deli svoje bogato znanje.
Znanje, ki smo ga nehali uporabljati in zato pozabili, pravi. Pa se vedno znova izkaže, da ga potrebujemo, če želimo živeti kakovostno in zdravo. Zato je v zadnjih letih v svoje učenje vpeljal somatiko. Somatika je splošni izraz za različne tehnike, ki spodbujajo raziskovanje telesne inteligence. Predvsem v praksi, skozi izkušnjo, gib in dotik. Blaž namreč pravi, da se je z dotikom naučil komunicirati. In tako sva začela pogovor. Pokazal mi je somatski pristop k terapiji. Z obveznim 'sprosti se'. In sem se. Skoraj preveč.
Jogo ste začeli poučevati pred skoraj 20 leti. Kaj se je spremenilo?
Sprememba je velika. Danes je več bolečin v hrbtenici, izgorelosti, več je občutkov tesnob in fizioloških reakcij – hiter srčni utrip, težko dihanje, tiščanje v prsih. Vse to so simptomi anksioznosti, tesnobe, zato sem se pred šestimi, sedmimi leti začel specializirati na področju joga terapije in zato v svojo terapijo vključujem somatiko. To je generičen izraz za različne šole, ki so nastale primarno na zahodu in učijo, kako se zavestno z manj napetosti gibati in živeti bolj lahkotno v svojem telesu.
Od kod vse napetosti in tesnobe?
Mislim, da je to rezultat tega, da živimo preveč v prihodnosti in da je družba manj gotova. Varnosti je v sodobni družbi objektivno manj kot včasih. Mi pa smo odtujeni od sebe, ne najdemo več stabilnosti. Danes je velikokrat problem, da ima mnogo ljudi glavo naprej. In psihosomatsko to ponazarja 'ves čas sem v prihodnosti' ali pa 'ves čas sem v stanju anksioznosti, v pričakovanju tega, kaj se bo zgodilo'.
Kar pomeni dodaten stres?
Napetost je sinonim stresa. Stres oziroma napetost sama ni problem. Problem je kronična, dolgotrajna napetost. To je bistvena stvar.
Ta povzroča kronično mišično napetost?
Eno je lahko poškodba telesa. En del telesa je poškodovan in se zaščiti ter napne. To je fiziologija. Drugo je preveč stimuliran živčni sistem, kar pomeni, da v sebi zadržujemo preveč negativnih posledic stresa. To je zelo pomembno danes in prvi simptom je kronična napetost mišic. Tretji faktor pa je bolj povezan s čustvi. Veliko kroničnih mišičnih napetosti je namreč objektiven prikaz zadrževanja čustev v telesu.
Kje kopičimo največ napetosti?
V somatskih terapijah najprej sprostim napetosti v vratu in ramenih. Tukaj je ogromno skrbi, in kadar se identificiramo z njimi, lahko to vodi v tesnobo.
Danes so tudi otroci že izpostavljeni stresu. Kako jim lahko pomagamo, da se izognejo stanju kronične napetosti?
Meja se je tukaj radikalno spustila. Stres in napetost sta do neke zdrave mere sicer motivator. Potrebujemo ju. Samo mrtvi ljudje so čisto brez napetosti. Ampak v ravno pravšnji meri. Za starše je bistveno, da delajo na sebi, zato ker otroci zrcalijo naše vedenje, ne tistega, kar rečemo. In če nismo sproščeni, bodo reflektirali to nesproščenost. Temu se v sodobni nevrofiziologiji reče 'mirroring neurons', zrcalni nevroni. In to pomeni odgovornost. Vsak starš ima takšno odgovornost, ampak seveda, vsi smo ljudje. Zato je ključna stvar, ki jo učim v vseh svojih programih že leta, zavedanje. Ker le iz zavedanja pride sprememba.
Tudi statistike kažejo, da je predpisovanje zdravil za pomiritev in sproščanje postala vsakodnevna praksa.
To je povezano s stresom in izgorelostjo. Ker nismo v stiku s sedanjim trenutkom, imamo tudi več skrbi. Biti v stiku s seboj pomeni tudi biti v stiku s sedanjim trenutkom. Ampak da se pomagati z bolj optimalnim gibanjem in dihanjem. Prek telesa lahko te simptome zmanjšamo. Se pravi, da ne potrebujemo zdravil. Tudi za visok pritisk ne. Absolutno verjamem, da če nekdo dela tehnike za sproščanje 10 minut na dan, nima več potrebe po zdravilih za zniževanje krvnega tlaka in za pomiritev. Vendar potrebujemo disciplino. Lažje je vzeti tableto kot dihati 10 minut na dan.
In to vpliva tudi na našo držo.
Absolutno. Drža telesa je vedno psihosomatska. Se pravi, da ni le nekaj mišično-skeletnega, kakor si mislimo, ampak sodeluje tudi psiha. Danes ima zelo malo ljudi uravnoteženo držo telesa. Vem, da si slovenski ortopedi mislijo, da sem malo nor, ko pri programu zdrave hrbtenice veliko govorim o dihanju. Vendar ima posredno povezavo zato, ker so hrbtenica in hrbtenične napetosti toliko pogostejše, kadar je živčni sistem preveč stimuliran. In eden izmed najbolj enostavnih načinov, kako umiriti živčni sistem in povečati sprostilni odziv, je daljši izdih. Tu gre za kakovost dihanja. Kakor ne živimo polno, tudi ne dihamo polno. In to je zelo prepleteno.
Torej z držo telesa lahko vplivamo na svoje razmišljanje?
Da. Posebnost joge je v tem, da vedno poudarja vpliv uma na telo. Kar seveda drži. Vendar se mi zdi pri somatiki zanimivo to, da je učenje v bistvu ravno obratno. Somatika poudarja, da se, kadar zmanjšamo kronično napetost, um umiri, turbulenca živčnega sistema pa se zmanjša. Paradoks je, da je telesnost danes zelo pomembna. Fizični aspekt je zelo pomemben, ampak zelo malo ljudi je v stiku s telesom. Telesnost je danes pomembna v videzu, ampak pozabljamo, da je najbolj bistveno, kakšen je stik s telesom. Od tega je odvisna kakovost življenja.
Kaj potem pomeni imeti zdrav stik s telesom?
Veliko mojih indijskih učiteljev je reklo, naj pustim telo, ker telo ni pomembno, ker telo umre. To mi nikoli ni bilo dovolj blizu. Telo je pomembno, ampak do prave mere. Mnogokrat ljudje trpijo zaradi telesa, ker so preveč identificirani samo z njim. Razlika med ujetostjo v telo in ljubečim čutenjem telesa sta dve različni stvari. Lahko sem obsesiven s telesom, lahko pa ga prijetno čutim, da ga znam obvladati, potem pa ni treba, da se ekstremno ukvarjam z njim. To je razlika, ki je včasih subtilna. Ampak kapitalistični družbi je v interesu, da smo odtujeni od samega sebe, ker se da potem veliko bolj manipulirati.
Potem tudi veliko več kupujemo.
Ja, seveda. Ker smo notranje nesrečni, nas marketing prepriča, da potrebujemo še to in to. O tem nas nezavedno prepriča in potem seveda verjamemo tej zgodbi. Ne počutimo se najbolje, zato je nakupovanje terapija. Namesto da bi raje delali gibalno ali pa dihalno terapijo. (smeh) Ni problem nakupovanje, problem je, da se ljudje polnijo samo s tem.
Kaj pa odnosi?
Tudi z odnosi je enako. Danes ljudje nismo srečni sami s sabo in potem iščemo nadomestilo v odnosu. Odnos je zelo pomembna stvar. Mi smo socialna bitja. Ampak dokler nisi do neke mere srečen s sabo, ne moreš pričakovati, da boš srečo dobil v odnosu.
Odnos pa postane potem spet vir za dodatne tesnobe in napetosti?
Ja, seveda. Ko dva nesrečna človeka prideta skupaj, je še huje. Zato se danes toliko več ljudi odloči, da so samski. Ker je tako lažje živeti.
Torej s tem, ko zdravimo sebe in se zavedamo sebe, zdravimo tudi svoje odnose?
Seveda. S tem, ko sta naš živčni in energetski sistem bolj uravnotežena, se vse spremeni! Zdravje se izboljša, medosebni odnosi prav tako ... Zato je to alfa in omega. Jogiji so včasih rekli, da nastopijo težave, ko je energija neuravnotežena. Fizične in psihične. Danes lahko v kontekstu sodobne znanosti to enostavno razumemo tako, da več sprostilnega odziva pomeni več uravnoteženosti in boljšega življenja. Tako enostavno je to.
Ali sami že vemo, da lahko zelo nežno in mehko dosežemo velike spremembe pri sebi? Ali smo navajeni na bolečino?
Ne, preveč smo navajeni na silo. Dotik je odlično orodje terapije in spoznavanja. Vendar se veliko ljudi samo dotika, ne znajo pa dobro občutiti in komunicirati s tkivom. Za to senzibilnost je potrebnega veliko treninga.
V somatiki se dotik uporablja zelo nežno?
Ja. Somatika je lahkotnost, nežni gibi in dotiki. Nobenega siljenja telesa. Delati s človekom tam, kjer je, in ga usmerjati v neke nove gibe, da pokažemo, da obstajajo neki novi načini, ki so manj boleči. Somatika, ki jo učim, se vedno začne najprej z izboljšanim somatskim zavedanjem. To je vodenje ljudi, da začenjajo čutiti telo in čutiti dih. To je zelo pomembno.
Kako pride do ozdravitve?
Ljudje včasih nimajo dobre komunikacije s svojimi možgani in mišičnim tkivom. To se v somatiki imenuje SMA (senzorno-motorna amnezija). Praktično to pomeni, da moji možgani nimajo dobrega dostopa do specifične mišice. Kadar je mišica kronično napeta in je ne moremo sprostiti, se to skoraj vedno zgodi. Zato z blagimi dotiki in blagim vodenjem telesa in dihanja ljudem pomagam vzpostaviti boljšo komunikacijo med možgani in mišico ali mišično skupino. Potem dobijo neki aha-učinek v telesu in jim je bolje. Včasih po eni uri, včasih po več urah v procesu. Brez močnih pritiskov, brez grobosti, brez klasičnega raztezanja. Preko tega pomagam umiriti delovanje avtonomnega živčevja in samo takrat, kadar je sprostilni odziv bolj dominanten, dobi naš sistem, torej telo in mi, možnost, da pride do samozdravilnega procesa. V tem je trik.
Torej se sami ne znamo več sprostiti?
Danes gredo ljudje za sprostitev v savno, grejo na masažo, grejo v kino in to seveda omogoča neko sprostitev, ampak tukaj gre za veliko bolj celostno in globinsko sprostitev, ki se dogaja od znotraj navzven. Vsi imamo kdaj težave s tem, ker smo tako identificirani s svojimi napetostmi. Neki klient mi je nekoč rekel: »Bojim se sprostiti svoje napetosti, ker mislim, da je to še edino, kar me drži skupaj.«
In tega se je treba ponovno naučiti?
Ja. Rekel bi, da bolj spomniti se, da to že je v nas. In najti način, da pridemo spet v stik. To je naravno stanje, samo kaže, da danes za to potrebujemo tečaje. Velika odtujenost od sebe je huda bolezen vseh nas in ne moreš biti v stiku s samim seboj, če si vreča napetosti.
Kaj se zgodi potem?
Ko se bolj sprostiš, lahko bolj postaneš, kar si. Potem je normalen stranski učinek, da si bolj prijazen, da si bolj iskren, da nisi tako živčen v komuniciranju in v življenju. Si bolj zdrav. Globoka sproščenost pomeni tudi manj konfliktov. Če se nekdo dere na vas in je ves živčen, je treba imeti malo empatije, ne smete vsega vzeti osebno. Če je živčni sistem v neravnovesju, ni potenciala za biti avtentično prijazen. Lahko si daš masko prijaznosti, nasmeha, vendar to ni avtentično.
Kako pa uradna medicina sprejema metode, ki jih učite?
Parinama center je eden izmed redkih, mislim, da kar edini tak holistični center v Sloveniji, ki ga zadnjih nekaj let najema tudi uradna medicina. Moja partnerica je specializirana za medenično dno in uči fizioterapevte specifične vaje za krepitev in sprostitev mišic medeničnega dna. Smo v okviru sodobne znanosti, nevrofiziologijo poznamo dobro, so pa metode, ki jih uporabljamo, drugačne od klasične medicine. So manj nasilne in to je kar velika novost.
besedilo: Maja Grilc // fotografije: Helena Kermelj
