Adrian P. Kezele o prelomni točki razdvajanja svetov na novo in staro duhovno paradigmo!

3. 4. 2018
Deli
Adrian P. Kezele o prelomni točki razdvajanja svetov na novo in staro duhovno paradigmo! (foto: profimedia)
profimedia

Ste kdaj razmišljali o obstoju paralelnih svetov ali celo zaslutili morebitne sledi svojega alternativnega življenja v njih? Vas pogosto prešine kakšen nenavaden spomin ali slika, občutek že doživetega ali trenutek hipnega uvida?

Hrvaški predavatelj, astrolog, avtor in ustanovitelj Duhovne akademije Adrian P. Kezele je skupaj z milijoni ljudi širom sveta prepričan, da so alternativni svetovi ne le možni, temveč da se prav te dni dogaja množičen prehod iz ene resničnosti v drugo tudi na Zemlji.

In prav o tem govori tudi v svoji knjigi Razdvajanje svetov.

  • »Smo na začetku obdobja, v katerem se bo del človeštva odločil spremeniti svoje vesolje, medtem ko drugi del za to spremembo ne bo sposoben. Polarizacija, ki smo ji priča in jo nekateri simbolično, včasih pa tudi dobesedno enačijo z vojno med dobrim in zlim, se bo morala izraziti na materialni ravni. Veliko ljudi je že začelo ustvarjati novo stvarnost, novo vesolje, toda obstaja enako število ljudi, ki tega še ne počne, temveč se še bolj čvrsto drži starih, nevarnih načel izkoriščanja, hierarhije, manipulacije, prevlade in najbolj – strahu.«

Do spoznanj o tem, da je svet, kot ga poznamo, že v procesu razdvajanja, pa ni naletel kar tako in po nekakšni sreči, še manj pa se je do njih dokopal povsem sam. Sam pravi, da mu je bila pri raziskovanju pojava na voljo nadvse širokosrčna pomoč drugih ljudi (in to nikakor ne zgolj ljudi iz resničnosti, ki jo poznamo). Še več. Besedilo samo naj bi bilo tudi samo po sebi večdimenzionalno, sestavljeno iz različnih delov in naj bi se v različnih svetovih pojavljajo tudi v različnih oblikah.

Sliši se nadvse skrivnostno, ni res?

Pa vendar. Avtorju, ki ga dobro pozna tudi slovenska javnost, tega zapisa nihče ni naročil, mu ga vsilil ali mu ga kako drugače narekoval. Vse, kar boste lahko brali v njegovi nadvse zanimivi knjigi Razdvajanje svetov, je rezultat njegove neposredne izkušnje in 'srečanj' z drugimi ljudmi.

Teorija dveh Zemelj!

dve zemlji

  • »Kar se tiče nastanka 'dveh Zemelj' - kmalu vam bomo pojasnili, da že zdaj obstajata. In nista samo dve, temveč jih je mnogo! Da bi to razumeli, bomo morali sprejeti pojme paralelne in večdimenzionalne stvarnosti,« že v uvodnih poglavjih s svojo znanstveno-fantastično premiso zmede bralca Adrian P. Kezele in nato s teorijo nadaljuje: »Smo pred točko razdvajanja in res je, da se bodo nekateri odločili ostati v stari stvarnosti, drugi pa bodo izbrali novo. Izbire ne bo opravil nihče od zunaj, še najmanj kakšna organizacija ali skupina ljudi, celo Bog ne, niti božji prerok.«

Razdvajanje svetovIzbiro o tem, ali boste ostali del stare paradigme ali pa prešli v novo, naj bi bila in vedno bo zgolj vaša. Ključ za izbiro sveta, v katerem boste živeli, pa naj bi predstavljala višja stanja zavesti.

Kezele je v nadaljevanju še prepričan, da se nam razdvajanje svetov niti ne dogaja prvič. Spomni namreč na številne legende in mite, ki govorijo o starih civilizacijah in katerih izginotje je bilo večinoma povezano z naravnimi katastrofami. Prav slednje pa je pogosto način, na katerega se 'enodimenzionalna stvarnost odzove na razdvajanje znotraj večdimenzionalne stvarnosti'.

A bolj kot to, nas na tem mestu zanima ta proces tudi na nivoju posamezne individualne stvarnosti in kako nova stvarnost, ki je obenem 'višja' obsega tudi tisto predhodno, 'nižjo'.

Večdimenzionalna oseba po mnenju Kezeleja ne bo imela nobenih motenj v vsakodnevnem življenju.

  • »To, da zdaj živi v drugačni stvarnosti, ni motnja. Še več, predhodna stvarnost se doživlja kot manjša, delna in zaradi tega veliko manj močna. 'Višja' nova stvarnost lahko samo oplemeniti 'nižjo' staro stvarnost. Morda se bo zgodilo na nepričakovan način, toda oseba, ki je v resnici spremenila način ustvarjanja svojega sveta, nima nobene možnosti za problematične situacije. Trenja ne obstajajo, čeprav obstajajo razlike. Tako kot odrasla oseba nima potrebe po iskanju psihološke pomoči pri otroku, tako oseb v višjih stanjih zavesti ne bo iskala pomoči pri tistih, ki te izkušnje nimajo. Takšna oseba se lahko v vsakem trenutku 'spusti' na način delovanja, ki se od nje pričakuje v 'standardnem vesolju'.«

Najbolj jasen znak, da oseba resnično doživlja višja stanja zavesti (in da zatorej ne gre zgolj za iluzijo ali duševne motnje), je, da se počuti umirjeno, uravnoteženo in sposobno rešiti vsak, prav vsak problem, s katerim se soočajo na ravni starih oziroma 'nižjih' vzorcev ustvarjanja sveta. Za te posameznike je značilno tudi, da so povečinoma že začeli živeti nov način življenja, ki še najbolj ustreza opisu življenja samooskrbnih skupnosti, torej družbi, ki je energetsko, prehransko, kulturno, izobraževalno in celo duhovno samooskrbna.

  • »V svetu nasilne in hierarhične strukture zdajšnjih religij je očitno, da bodo morale nove skupnosti delovati po drugačnih načelih. Na duhovnost se gleda kot na izvorno človeško značilnost in ne kot na nekaj vsiljenega iz nekega središča ali področja. Gre za nekaj živega, dostopnega vsakemu človeku. Zaradi tega morajo obstajati tehnologije in tehnike, ki omogočajo stik vsakega posameznika z višjimi stanji zavesti,« ve o tem še povedati Kezele, ki je prepričan, da življenje v novi stvarnosti ne bo več potekalo v mestih, kakršna poznamo danes. »Mesta bodo morda tudi obstajala, vendar zagotovo ne takšni žalostni čebelnjaki, v katerih ljudje trpijo zaradi pomanjkanja zraka in svobode.«

Razdvajanje in združevanje

Pa je razdvajanje svetov neizogibno dejstvo? Nikakor, trdi Kezele. Še vedno obstaja možnost, da se v novo paradigmo 'prebudi' dovolj ljudi, da se razdvajanje svetov ne bi zgodilo, temveč bi se, nasprotno, zgodilo združevanje svetov.

  • »Enkrat dosežena nova paradigma je tako prožna, da se lahko ohranja v neskončnost in omogoča ustvarjalno evolucijo vsakega živega bitja. Padec s tega mesta ni mogoč, prav tako ne kolaps oziroma sesedanje. Četudi se gibanje nadaljuje v raznih smereh, vsi v svoji neskončnosti različnosti odražajo osnovno načelo ustvarjanja: širjenje sreče in blaženosti zavestnih bitij. Vse stvarnosti, ki temeljijo na novi paradigmi, v sebi vključujejo formativne tehnologije, kar pomeni, da sta prostor in čas obvladljiva, četudi sta še naprej neskončna. To pomeni tudi, da so vrata med dimenzijami odprta za vsakega, ki zna skoznje stopiti. Zavestna odločitev posameznikov, da se pridružijo učiteljem v svetovih, ki se šele razvijajo, bo edina 'pozaba' ali 'padec' s tega visokega, toda povsem naravnega stanja.«

O tem, ali bo novi svet videti kot sedanji izbor združenih dimenzij ali pa na novo nastali odcepljeni izbor, bo pokazal čas.

Vabimo vas, da si več o tem preberete v knjigi Razdvajanje svetov Adriana P. Kezeleja.

paralelno vesolje